Storitve spleta 2.0

Sem Lovro Pinter in pedstavil vam bom, kako bi jaz, kot profesor likovne umetnosti zadnje triade v osnovni šoli, k pouku vpeljal storitve spleta 2.0. Programa, ki bi ju uporabljali pri pouku, sta Gimp in Scetchup. 

Gimp  je program za grafično oblikovanje slik. Z njegovo pomočjo se lahko učenci na enostaven način seznanijo z grafičnimi programi in tako lažje vstopijo v svet računalniškega likovnega oblikovanja.  Tako kot pri večini grafičnih programov tudi pri tem izbiraš razna umetniška orodja in razne učinke preko ikon ter s pomočjo pisnih oznak. Prednost Gimpa je predvsem v tem, da je brezplačen, kar pomeni, da ga lahko učenci uporabljajo tudi doma. Vsebuje tudi kakšno koristno funkcijo več kot ostali brezplačni programi.

Google SketchUp je preprost, brezplačen program za risanje 3D modelov, uporaben je na vseh stopnjah izobraževanja za potrebe predstavljanja 3D modelov.   Vsebuje vmesnik, ki omogoča hitro in enostavno izdelavo, spreminjanje in analiziranje 3D modelov. Osnova skiciranja je preprosto risanje robov bodočega modela v 3D prostoru, enako, kot če bi uporabljali svinčnik in papir. Zmožnost programa SketchUp, da samodejno zazna tip in naravo tako skiciranih linij, zagotavlja zapolnitev oblike in s tem izdelavo 3D teles (Harej 2014).

Učencem bi dal nalogo, da preko Gimpa narišejo glavnega junaka neke svoje izmišljene zgodbe. Najprej bi karakter narisali na papir, nato skenirali in na koncu pobarvali v Gimpu.

Druga naloga, ki jim bi jo dal pa bi bila, da v Sketchupu oblikujejo sobo oz. nek prostor, v katerem naj bi se ta karakter nahajal. 3D model bi nato pretvorili v rastrsko sliko s screenshotom in bi nato svojega junaka poskusili umestiti v prostor tako, da bi bila kompozicija čim bolj zanimiva.

Prva naloga bo učencem pomagala pri razvijanju njihovih likovnih izraznih zmožnosti ter pri gojenju njihovega individualnega likovnega izraza. Druga bo razvila njihovo sposobnost opazovanja, prostorske predstavljivost in vizualizacijo, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo. Pri ocenjevanju del bi učencem dal možnost skupnega ocenjevanja, kjer bi z učenci skupaj ocenili njihove izdelke. S tem bi razvili sposobnost za oblikovanje kriterijev in vrednotenje likovnih del in splošne likovne problematike okolja.

Uporaba spleta 2.0 v razredu se mi zdi zelo pametna odločitev, kajti z naraščanjem tehnologije v našem življenju narašča tudi potreba po izobrazbi v zvezi z njo. Sam te izobrazbe v osnovni šoli več ali manj nisem bil deležen, tako da sem moral vse nadoknaditi sam.

Viri:

Harej J. (2014). SketchUp. Pridobljeno s http://www.podpora.sio.si/sketchup/

Digitalna zgodba

Moj video si lahko ogledate tukaj.

Glasbo sem našla na tej strani: http://www.bensound.com/

S programom Windovs movie maker, sem se spoznala enkrat pred dolgo leti, tako da sem se sedaj učila na novo.
Nekaj težav sem imela le pri shranjevanju videa. Čeprav me je bilo strah začeti z ustvarjanjem, sem se med samim procesom precej zabavala.

20170214_234212

Storyboard mi je služil kot načrt, osnutek in je narejen zelo preprosto.

Rastrska grafika – Krita

Za to nalogo smo si morali izbrati svojo fotografijo, ali eno izmed svojih del: slik, risb, skic…
Nato smo izbrano sliko morali izdelati v programu Krita.
Za to nalogo sem si izbrala sliko drevesa, ki sem ga naslikala že nekaj let nazaj.

dsc_0003

Sliko sem prenesla v program Krita in ji najprej dodala nov sloj, po katerem sem risala. V kriti sem ustvarjala tako, kot sem slikala na papirju: Najprej sem naredila temnejše dele pri krošnji in travi. Preizkusila sem kar nekaj čopičev preden sem našla tistega, ki mi je najbolj odgovarjal.

1

Nato sem uporabila svetlejše odtenke zelene in z enakim čopičem oblikovala krošnje drevesa.

2

Dodala sem tudi nekaj rumenih odtenkov – zaradi tako velikega razpona med temnimi in svetlimi odtenki sem drevesu ustvarila nekakšno globino.

4

Nato sem se lotila debla. Pri tem sem zamenjala čopič in deblo najprej naredila črno.

5

Črnemu deblu sem dodala rjave odtenke – črna barva je služila za senčenje.

6

Prav na koncu sem dodala še svoj podpis in sliko shranila.

7

koncano
končni izdelek

 

Refleksija

  • Kaj sem se novega naučil/a v tem projektu? Naučila sem se uporabljati program Krita
  • Če bi imel/a več časa, bi dodal/a, spremenil/a, izboljšal/a … Če bi imela več časa, bi se na koncu vrnila popravljati krošnjo: nekje so bele praznine, ki jih prej nisem opazila. Vendar pa bi se celotno popravljanje zelo zavleklo, saj bi zopet morala najprej uporabiti temnejše odtenke in jih nato svetliti.
  • Kateremu delu si posvetil/a največ časa in zakaj? Največ časa sem posvetila izbiri čopičev za krošnjo in travo, saj sem želela dobiti čim bolj podoben učinek, kot sem ga dosegla s čopičem na listu.
  • Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/a tekom študija in na svoji poklicni poti? Program Krita bom definitivno še uporabljala, predvsem kadar bom želela izdelovati svoje printe in jih prodajati naprej. Je zelo preprost za uporabo in ima veliko zanimivih učinkov.
  • Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj? Celotna naloga mi je bila zelo všeč, saj sem prvič ustvarjala tudi računalniško. Projekt mi ni delal večjih težav in zelo sem uživala v risanju v Kriti.
  • Kaj bi spremenil v definiciji projekta, da bi bil boljši? Spremenila ne bi ničesar.

 

Kaja Tuta

Vektorska grafika – inkscape

Pri tej nalogi sem za vektorsko grafiko uporabila program Inkscape. S programom sem delala prvič, zato sem vsaj od začetka imela kar nekaj težav. Sicer pa je program dokaj preprost, ko se naučiš osnov kako ga uporabljati.

Za izbrano delo sem si izbrala svojo fotografijo mojega mačka in jo poskusila čim bolje izdelati v Inkscapu.

Najprej sem fotografijo prenesla v program.

Potem sem naredila dve plasti: plast ki bo ostala v originalu in plast, po kateri bom risala v programu.

2

Nato sem zaradi lažjega risanja fotografiji prilagodila prosojnost (46).

4

Najprej sem se lotila mačje glave. Za osnovo sem imela krog, ki pa sem ga z dodajanjem vozlišč prilagodila in oblikovala v mačjo glavo.

5

Potem sem se lotila podrobnosti: oči in smrčka. Vse podrobnosti (tudi  temnejše črte na dlaki) sem naredila s pomočjo pripomočka: ”Fill bounded areas”. Le ta je sam zaznal temnejše dele in jih obrobil, sama pa sem nato spreminjala barvo obrobe in polnilo.

7

8

Ko sem imela izdelano glavo, sem se lotila še preostalega dela mačjega telesa. Pri tem sem zopet izhajala iz kroga, ki sem ga preuredila s pomočjo vozlišč.

10

Najprej sem naredila prvo tačko in nato še ostali del telesa.

12

Zopet sem s pomočjo ”Fill bounded areas” nakazala mačje proge. Nato sem prostoročno dorisala še brke.

13

Na koncu sem smrček spremenila v rožnatega in sliko izvozila (export) v .png formatu.

14
končni izdelek

Refleksija:

  • Kaj sem se novega naučil/a v tem projektu? Naučila sem se uporabljati vektorski program: Inkscape
  • Če bi imel/a več časa, bi dodal/a, spremenil/a, izboljšal/a … Dodala bi še ozadje in uporabila bi več vozlišč-tako bi dobila bolj natančno sliko originalu
  • Kateremu delu si posvetil/a največ časa in zakaj? Največ časa sem posvetila izdelavi glave, saj sem si želela, da bi slika v Inkscapu bila čim bolj podobna fotografiji. Veliko časa sem posvetila ‘eksperimentiranju’ z različnimi odtenki sive, s katerimi sem vsaj delno želela nakazati tudi senčenje.
  • Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/a tekom študija in na svoji poklicni poti? Pridobljeno znanje mi bo definitivno prišlo prav, ko si bom želela izdelati svoj logotip, s katerim bom predstavljala svoje izdelke.
  • Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj? Najljubše mi je bilo, da smo si lahko poljubno izbrali fotografijo/sliko/risbo.
  • Kaj bi spremenil v definiciji projekta, da bi bil boljši? spremenila ne bi ničesar.

Kaja Tuta

Inkscape: Vektorska grafika

Za reprodukcijo nekega dela v vektorsko grafiko sem si izbrala akvarelno sliko, ki sem jo naslikala nekaj let nazaj. Izbrala sem si jo zato, ker se mi je zdelo, da bom z njo najlažje ustvarila vektorsko.

Najprej sem ročno delo skenirala, ga vstavila v Inkscape in ga zmanjšala na primerno velikost.

1

Nato sem čez delo narisala glavne linije slike, kar mi je omogočilo lažje in bolj točno barvanje.

2

Sliko v ozadju sem odstranila.

brez-naslova

Začela sem z barvanjem in pri tem še spremenila nekaj linij (grmičevje v spodnjem desnem kotu). S tem je bilo delo končano.

3

Slika originala: scan_20170113_212342

REFLEKSIJA

  • Pri tem projektu sem se na novo naučila risati z vektorsko grafiko v programu Inkscape. Če bi imela več časa bi bolj natančno naredila podrobnosti na sliki, dodala prelivanje… Predvsem pa bi tako kot danes naredila že pri prvem poskusu. Največ časa sem posvetila risanju linij. Vektorsko grafiko bom definitivno uporabljala, ko bom poučevala pouk likovne vzgoje. Zdi se mi zelo priročna, predvsem za izdelavo kakšnih plakatov. Najljubše mi je bilo barvanje, najmanj pa začetek dela, ko sem se še navajala na program. Projekt se mi zdi super in ne bi na njem nič spreminjala.

 

 

Zala Grobelšek

Digitalna zgodba

Za zadnjo nalogo pri IKT smo morali narediti digitalno zgodbo. To se mi je izdela najtežja naloga izmed vseh, saj nisem vedela kaj in kako jo narediti, na koncu pa sem še imela težave z glasbo. Drugače pa je program Windows Movie Maker enostaven za uporabo in mi ni delal težav.

Vir glasbe: http://freemusicarchive.org/

Storyboard je zelo preprost, saj imam slabo navado, da si naredim zelo preprost načrt in improviziram.

(ene so samo ideje za risbe ki sem jih nameravala uporabiti)

Video: https://youtu.be/dnK56GExO3E

DIGITALNA ZGODBA

Z zadnjo nalogo pri predmetu IKT sem se prvič spoznala s programom Movie maker, oziroma s programom za delanje filmčkov sploh. Zaradi tega sem se dela kar malo bala, a ko sem videla, da program ni zelo zapleten, se mi je naloga zazdela bolj izvedljiva in zabavna. Pri delanju filmčka sem imela nekaj težav, predvsem pri usklajevanju zvoka in slike.

Tako se bom svojim sošolcem predstavila skozi  tale video: https://www.youtube.com/watch?v=a714eHiHM34 .

Glasbo sem našla na tej strani: https://player.epidemicsound.com/ .

Storyboard:

20170122_224547

Nana Barborič Vesel

Digitalna zgodba

Jaz sem se naše zadnje naloge lotil malo drugače. V MangaStudiu5EX in v Photoshopu sem najprej narisal strip v obliki dolgega traku. Nato sem s pomočjo Lightworksa naredil učinek premikanja kamere po tem traku. Kar se muzike tiče je bila posneta pri prijatelju, uredil pa sem jo v Reaperju. Kakovost izvedbe glasbe je trpela predvsem zaradi pomanjkanja časa in, ker sem jo prvič v življenju snemal. Note sem si moral tudi sam napisati, saj je komad relativno nov in not še ni nihče objavil na spletu.

Zgodba je prikazana zelo simbolično in ekspresivno. Vsebino se da razbrati predvsem iz slik in tudi iz besedila pesmi.

Moj storyboard je večinoma nastal v glavi. Pomagal sem si edino s tem dramskim trikotnikom, ki je pesem razdelil na dele tako, da sem si lažje predstavljal kakšna slika, s kakšno temo sledi.

20170122_230257

Za ogled videa kliknite tukaj.